»Nedopustno čakajoč pacient« postanete z dnem, ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo za vašo stopnjo nujnosti — 30 dni pri »zelo hitro«, 90 dni pri »hitro« in 180 dni pri »redno«. Pomembna izjema: ob sumu na maligno obolenje (rak) je pri stopnji »zelo hitro« meja 15 dni, ne 30. Ko je meja prekoračena, se vam odprejo dodatne možnosti: iskanje izvajalca s krajšo čakalno dobo, pritožbene poti in pod določenimi pogoji zdravljenje v drugi državi EU na stroške ZZZS.
Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (velja od 1. avgusta 2024) v 8. členu določa, da je nedopustno čakajoč tisti pacient, čigar čakalna doba presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, določeno glede na stopnjo nujnosti za posamezno vrsto storitve. Status nastopi samodejno — z dnem prekoračitve — brez posebne vloge ali odločbe.
Najdaljše dopustne dobe iz 11. člena pravilnika, štete od uvrstitve na čakalni seznam: »zelo hitro« 30 dni, »hitro« 90 dni in »redno« 180 dni. Ob sumu na maligno obolenje je pri stopnji »zelo hitro« meja 15 dni, ne 30.
Za nekatere storitve veljajo daljše meje. Pri stopnjah »hitro« in »redno« znaša najdaljša dopustna čakalna doba 360 dni za ortopedske operacije, operacije krčnih žil ter oralno in maksilofacialno kirurgijo; pri stopnji »redno« tudi za prvi pregled na področju revmatologije. Za izdelavo protetičnih nadomestkov velja 180 dni, vendar se štejejo od zaključene sanacije zobovja, ne od uvrstitve na čakalni seznam.
Kdaj omejitev za vas sploh ne velja. Pravilnik določa štiri okoliščine, v katerih najdaljša dopustna čakalna doba za pacienta preneha veljati: ob uvrstitvi ste izrazili željo po točno določenem zdravstvenem delavcu (8. in 12. člen); imate določen nadomestni termin (12. člen); termin ste odpovedali — v tem primeru se izrecno ne štejete za nedopustno čakajočega (14. člen); ponujen vam je bil ugodnejši termin, ki ga niste sprejeli (9. člen).
Kaj mora izvajalec storiti sam. Če pooblaščena oseba za čakalni seznam ob vaši uvrstitvi ugotovi, da čakalna doba pri tem izvajalcu presega dopustno mejo, vam mora predlagati izvedbo pri drugem izvajalcu z dopustno čakalno dobo in vas seznaniti, kako pridete do informacij o njegovih terminih. Kadar takega izvajalca v Sloveniji ni, vam mora posredovati informacijo o nacionalni kontaktni točki za čezmejno zdravstveno varstvo pri ZZZS (12. člen). To ni vaša prošnja — to je izvajalčeva dolžnost.
Najprej preverite svoj datum uvrstitve na čakalni seznam (najdete ga v potrdilu izvajalca ali na portalu zVEM) in ga primerjajte z dopustno mejo za svojo stopnjo nujnosti. Če je meja prekoračena in za vas ne velja nobena od zgoraj naštetih štirih okoliščin, ste nedopustno čakajoči — ne glede na to, ali vas je izvajalec o tem obvestil.
Status sam po sebi ne skrajša vaše vrste, odpre pa vrata: preverite, ali kateri drug izvajalec v javni mreži isto storitev opravi znotraj dopustne dobe (to lahko preverite z našim kalkulatorjem), sprožite pritožbeni postopek pri izvajalcu ali pa — če vam termina znotraj dopustne dobe ne more zagotoviti noben izvajalec v Sloveniji — uveljavljate zdravljenje v drugi državi EU s povračilom stroškov ZZZS.
Samodejnega osebnega obvestila praviloma ni. Status nastopi z dnem prekoračitve dopustne dobe, zato ga morate spremljati sami — datum uvrstitve preverite na portalu zVEM ali pri izvajalcu.
Ne. Vrstni red na čakalnem seznamu se ne spremeni. Status vam daje podlago za druge korake: menjavo izvajalca, pritožbo ali zdravljenje v drugi državi EU na stroške ZZZS, če termina v dopustni dobi ni nikjer v Sloveniji.
Ne. Najdaljše dopustne čakalne dobe po pravilniku ne veljajo za kontrolne preglede.
Ne. Če ste ob uvrstitvi izrazili željo po točno določenem zdravstvenem delavcu, omejitev najdaljše dopustne čakalne dobe za vas ne velja. Izvajalec vas mora na to možnost opozoriti že pred uvrstitvijo.
V naš kalkulator vnesite storitev, stopnjo nujnosti in datum uvrstitve na čakalni seznam — takoj izračuna, ali je vaša čakalna doba presegla zakonsko mejo, in pokaže vaše možnosti.